Listi jeseni niso zeleni,
pač pa rjavi, rumeni, rdeči, rjavi.
Po zraku letijo kot majhna letala,
gledam, ugibam,
kje bodo pristala.
Iskanje jeseni smo začeli z raziskovanjem gozda, pogovoru, nabiranju plodov, uživanju v toplih dnevih.
V igralnici smo se igrali v senzornem kotičku, poimenovali, ponavljali, raziskovali, prirejali s pomočjo jesenskih plodov, ki smo jih nabrali.
Na improviziranih slikarskih stojalih smo slikali drevo, odeto v jesenske barve.
Jesenske plodove smo uporabili za igro senzornega spomina in v pomoč pri vajah finomotorike.
V tednu otroka nas je obiskala knjižničarka iz knjižnice Mirana Jarca Novo mesto ter nam uprizorila zgodbo Mojce Pokraculje s pomočjo lutk iz filca.
Zgodbo Mojce Pokraculje smo še nekajkrat zaigrali v igralnici, spoznavali živali, vadili in lepili zaporedje, jo uprizorili s pomočjo malih ritmičnih inštrumentov.
S pomočjo malih ritmičnih inštrumentov smo preko gibalne igre – živali pri Mojci Pokraculji preverjali slušnost, ponavljali žival, upodabljali njihovo gibanje.
V telovadnici smo imeli poligon: Živali jeseni, za zaključek pa se masirali ob jesenski pesmici.
V sklopu Gibaj zdaj, nas je obiskala fizioterapevtka, s katero smo spoznali vaje za boljšo počutje in držo.
Vsak dan smo izkoristili tudi za gibanje na prostem. Hodili smo tako daleč, da smo si ogledali domove vseh otrok iz skupine, ki so doma iz Žužemberka. Opazovali reko Krko, predvsem ocenjevali višino vode v sončnih in deževnih dnevih. Najraje imajo seveda otroci prosto tekanje ali igro na otroškem igrišču.
Kaj potrebujemo v deževnem vremenu smo spoznavali preko zgodbe Pod medvedovim dežnikom. Zgodbo so otroci zelo radi uprizorili sami. Veliko smo se pogovarjali o sebičnosti, pomoči sočloveku, dobrota se vrača.
Otroci radi ustvarjajo, se prosto igrajo, sklepajo že prava prijateljstva.
Svojo 3. svečko je upihnil Mark.
Sem zajček Repko mlad,
v vrtec hodim rad,
se s prijatelji igram,
veselo klepetam.
Vrtec je domek,
kjer zajčki pesmice pojemo,
se kaj naučimo,
se nič ne prepiramo.
Kje je še lepše kakor doma?
Otroci: V vrtcu zajček, tja bova šla!
Kako zelo pogrešamo zvok, ko otroci zavpijejo zadnji stavek naše deklamacije. Lahko jo kdaj doma z otroci ponovite.
Spet nas je doletel čas, ko smo več v domačem varstvu. Ne pozabite na prijateljčke, vzgojiteljice, lepe navade, predvsem pa naj vaše male obrazke vedno krasi nasmeh.
Ostanite zdravi.
Zapisala: vzgojiteljica Katja
