Otroci so končno dočakali dan izleta, vožnjo z avtobusom in obisk parka Cukrca. Vsi neučakani, z nahrbtniki, nasmejani, smo se podali na pot.

Ko smo prispeli, nas je čakala še 500m dolga gozdna pot, ki smo jo en dva tri prehodili.

Ko smo prispeli na jaso, nas je pozdravila gospa Nataša ter nam razdelila knjižice in podala navodila glede orientacijske poti bobra Bobija. Otroci so se takoj pognali na raziskovanje lesenih igral.

Odpravili smo se po poti bobra Bobija, čakalo nas je več postaj z lesenimi skulpturami živali, ob katerih smo se pogovorili, jih pobožali, poslušali njihov zvok ali pa božali prave kožuhe. Na poti nas je čakalo tudi kar nekaj gibalnih ovir. Pot je bila otrokom zanimiva, vsi so aktivno sodelovali.

Sledilo je še nekaj proste igre, lesena igrala, 4 v vrsto, naravna čutna pot, peskovnik.

Na koncu smo se posladkali še s sladoledom.

Izlet je bil otrokom všeč. Radi se ga spominjamo. Tema lepo spovpada z prednostnem ciljem vrtca gozdne pedagogike. Otroški nasmejani obrazi pa so najboljši dokaz, da za znanje, navdušenje, ne potrebujemo materialnih stvari, vendar se le vseskozi vračajmo k naravi.

Zapisala: vzgojiteljica Katja K.