V tem tednu sta nam kar dva starša popestrila naše dneve. v sredo nas je obiskal POLICIST ALEŠ MOHORČIČ in v petek smo se odpravili do čebelnjaka na Cviblju pri ČEBELARKI JASNI POTOČAR KMETIČ IN NJENIH STARŠIH

Očka Miškolinke Mije, gospod Aleš Mohorčič, nam je pripravil presenečenje. Pripeljal je svoje sodelavce, da so skupaj otrokom predstavili, delo policistov. Pred vrtcem smo se zbrali Miškolini in Ribice.

Ob 9.00 so nas pred vrtcem pričakali 4 policisti iz Kočevja. 

• 

• 

Pripeljali so se s tremi vozili: osebnim vozilom,  intervencijskim vozilom in policijskim motorjem. Otroci so bili navdušeni. Predstavili so nam motor, opremo na motorju, čelado s telefonom in lučke s katerimi ustavljajo ljudi. Otroci so lahko preizkusili, kako je sedeti na policijskem motorju.

 V intervencijskem vozilu so otrokom pokazali temni prostor v katerega strpajo lumpe in jih odpeljejo na pogovor. Tudi to so lahko preizkusili. Pokazali so radar s katerim izmerijo hitrost vozil in pripomoček za ustavljanje vozil, ki se nočejo ustaviti. Najpogumnejši so preizkusili lisice in ugotovili, da se resnično ne da potegniti roko ven. Seveda so predstavili zaščitno opremo: zaščitni jopič in čelado.

Otroci so prisluhnili Miinemu očku, ki je povedal, kako naj ravnajo v primeru, če kdo prinese nevarne predmete v njihovo bližino.

Za konec predstavitve pa so pokazali še njihovo novo pridobitev. Dron s kamero. Prižgali so ga, da je poletel zelo visoko in z njim posneli nekaj fotografij.

Vsak otrok je dobil sličico z živalmi, ki policistom pomagajo pri njihovem delu in tatu. Za skupine pa so nam podarili, družabno igro, trakce za ključe in odsevne zapestnice, da bodo naši sprehodi varni.

Hvala vsem za vaš trud.

ČEBELARKA JASNA POTOČAR KMETIČ IN NJENI STARŠI

Mamica je že v začetku leta pokazala pripravljenost, da si lahko pri njih ogledamo čebelnjak. Dogovorili sva se, da jih obiščemo na svetovni dan čebel. Ker v bližini vrtca ni drugega čebelnjaka smo jih povprašali, če se lahko pridruži še kakšna skupina otrok. Z veseljem so nas sprejeli.

• 

Takoj po zajtrku smo se odpravili na Cvibelj, kjer so nas pričakali Potočarjevi. Vila se je dolga kolona, saj so se nam pridružili še Ribice, Zajčki in Mravljice. Bilo nas je kot v čebelnjaku. Mamica in stari starši od Katarine. Popeljali so nas do čebelnjaka in nam predstavili čebelice in čebelnjak. Dedek Janez je prijazno povabil otroke, da si lahko ogledajo notranjost čebelnjaka.

Našteli smo se v skupinice po deset in smo mu sledili v prijeten čebelji dom. Ko smo vstopili nas je objel poseben vonj in topel občutek. Z neverjetno umirjenostjo in potrpežljivostjo je razkazoval otrokom svoje panje in oni so ga mirno opazovali. Ves čas mu je sledila vnukinja Katarina, oblečena v čisto pravo čebelarsko zaščitno oblačilo.

Prigovarjala mu je kaj, naj še pokaže otrokom. Tudi sama je otrokom prijetno razlagala skrivnosti čebeljega življenja. Čebelar nam je pokazal začetek gradnje novega satja, kjer se začne razvijati čebelja družina. Posebno satnico je prinesel ven. Na njej je bil roj čebelic, ki so ves čas ostale mirne na satnici.

Na vrtu nas je bilo veliko, zato smo se počasi vračali okrog hiše. Mimo Katarininega čebelnjaka pa do polne mize, ki so jo pripravili za pogostitev vseh otrok. Katarinina babica je že pred našim prihodom napekla polno košaro slastnih rožičevih štrukeljčkov. Zraven pa polne vrče okusnega lipovega čaja z domačim čebeljim medom. Pogostili smo se in se posladkali. In štrukeljčki so kar izginjali, čeprav smo bili od zajtrka. Otroci so se na vrtu poigrali, preizkušali so Katarinin čebelnjak in se zabavali.

Zahvalili smo se vsem skupaj, saj so se resnično izjemno potrudili. Počasi smo se vračali proti vrtcu, spet taka dolga kolona vsi polni prijetnih občutkov in veselja.

Mateja Kuhelj