V marcu smo izkoristili tople dni in se prepustili igrarijam pod sončnimi žarki na sprehodih, igri na igralih in med gibalnimi dejavnostmi na igrišču šole.
Skupaj s prijatelji skupine Ribic in Mravljic, smo si ogledali lutkovni film Dobili bomo dojenčka v učilnici prvega razreda.
Izkoristili smo še zadnje zasnežene zaplate in površine ter nanje naslikali naše umetnine. To je bilo prav posebno doživetje.
V avli SŠ nas je obiskal hrček Cofko s katerim smo se pogovarjali o odpadkih. Zabaven je bil.
Prve tople dni je pospremilo gregorjevo in ker je to tudi dan luči smo, sicer brez ”luči”, spustili papirnate gregorčke po reki Krki.
V dneh meseca marca nas je obiskala tudi medicinska sestra preventivnega kabineta iz NM, ki nas je z delavnico, Rodil se je otrok, popeljala preko radosti, ki jih ta eden najlepših prelomnic v življenju starša prinese s seboj. Tako smo dojenčka preoblekli, nahranili, peljali na sprehod itd.
Ob vsem tem smo si vzeli čas za ustvarjanje darilc, ki smo jih podarili našim staršem in starim staršem.
V mesecu družine smo v naše dejavnosti vključili tudi naše starše in tako smo združili prijetno s koristnim ter ob pobudi g. Tomaža obiskali lovsko sobo, kjer nas je prav lepo sprejel, oblečen v lovski obleki. Radovednim Miškolinom je odgovarjal na vsa vprašanja, ki so se porajala, še prej pa nam je predstavil poslanstvo lovca in nato podal nekaj lovskih dogodivščin, ki jih je doživel.
Proti koncu meseca smo si v telovadnici ogledali tudi predstavo Pojoči smetkonjami, ki je bila nadvse poučna in zabavna hkrati. Ob koncu pa še plesno obarvana, saj smo vsi družno zaplesali in razmigali naše poskočne nožice.
V našo igralnico smo povabili tudi naše babice in dedke ter z njimi ustvarili čisto prave pisane metulje. Naše srečanje pa zaključili s prijetno čajanko. Nadvse smo bili veseli njihovega obiska.
Pot nas je popeljala tudi do sv. Roka, kjer smo za mamice nabrali šopke zvončkov.
Zadnji teden smo pri nas namenili velikonočnemu ustvarjanju. In tako smo naše male spretne prstke preizkusili v zabijanju žebljev v leseno podlago in prepletanju vrbovih vej in mačic preko žebljev. Pripravili smo vse za naravno barvanje pirhov in previdno v ”posteljo” čebulnih olupkov položili vsak svoje jajce. Sledilo je tudi odtiskovanje in urjenje zaporedij na temo pirhov. Šivanje na plastičnem krožniku z volno in oblikovanje piščančka.
Bilo je tako pestro, da je minilo, kot bi mignil, celo mesec april nas je v tem času, ko smo iskali čas za pisanje, prehitel. A nikar ne bodite nejevoljni, zaradi zapoznelih zapisov. Miškolini se imamo preprosto lepo, radi smo drug z drugim in uživamo v danem trenutko. In to je največ kar lahko damo drug drugemo – svoj čas.
Hvala, da nas spremljate in bdite nad nami.
Mali in veliki dve Miškolinki