Z nogavicami nam vedno hitro mine čas v igralnici.Sprva jih veselo stresamo, za tem razmečemo, nato pa se prične prebujati domišljija in tako postanemo stric z nogavičnimi klobukom ali pa se urimo v spretnosti obuvanja nogavic, nogavica lahko postane šal, ker nas zazebe, celo drsalke lahko postanejo in ob opori mize ali stolčka je igra res drseča in zabavna.
Seveda pa vedno poskrbimo, da razvijamo tudi druge motorične sposobnosti in si igro popestrimo s prevrnjeno mizo, preko nog katere napeljemo elastično vrvico, ki vzpodbudi vse vrste načinov gibanja in igre. Tako smo plezali pod njo, hodili preko nje, jo premikali in vrvice nametali kup nogavic, ki so bile raztresene po igralnici. Med tem, smo ugotovili, da je zanimiva tudi vreča, v kateri imamo pospravljene nogavice – spušča prav poseben zvok, ko jo premetavamo ali pa si jo zavežemo okrog pasu in tako lahko postanemo plazeči polž, lisica s kremplji ali pa ruta na glavi in postanemo ”teta”.
Seveda se miza lahko obrne tudi kako drugače, kar nam omogoča še malček drugačno urjenje tako v previdnosti, ravnotežju, kot koordinaciji. Na vrvice, ki pa so še vedno prepletene po njej lahko obešamo nogavice in vse kar nam pade pod roke. Seveda, pa je bilo potrebno našo mizo počasi postaviti nazaj na noge, vendar to ni preprečilo naše igre, saj smo se lahko pod njo plazili, da pa le ni bilo vse tako lahko, smo premagovali in se zvijali med napeljano vrvico.
Med igro smo si ogledali še naš plakat z živalmi, ki nas vedno pritegne in ob njem lahko razvijamo naš govorni aparat ter ob pomoči prijateljev in vzgojiteljic vadimo glasove živali. Seveda pa je potrebno pred odhodom na sonček, ki nas je že prav lepo vabil, da se odpravimo na sprehod, še pospraviti, kar pa nam gre že res odlično.
Duplo kocke so vedno super razvedrilo in čudovita ”reč” za sestavljanje in podiranje stolpov.
V aprilu pa je bil seveda tudi čas za vozila in promet, zato smo se velikokrat igrali z malimi in veliki prevoznimi sredstvi in celo ustvarjali smo v tem času in naslikali avtomobil in vlekli čopič po podlagi, kot se nam je zdelo, da bi se vozil po listu avtomobil ali tovornjak. Res smo uživali v ustvarjanju.
Na vsake toliko nam ustreza, da se malček umirimo in se igramo z liki na zviralih, živalmi, sestavljankami ali natikankami ter pokličemo malo naokoli z našimi telefoni.
Seveda pa imamo nekaj, kar nam vedno prikliče nasmeh na obraz in to je tobogan in naš tunel. Tu se igrivost in naša koordinacija vedno dodobra razvijata.
Med čakanjem na kosilo, se še malo poigramo z namiznimi igrami, ko pa le to pride, odhitimo umit roke, pobrišemo mizo in pričnemo s slastnimi obedom.
Podružili smo se s prijatelji pri Ptičkih in skupaj poslušali zgodbico, ki nam jo je prebrala vzgojiteljica Anja, za tem pa smo si še sami ogledali in ponovili in malček priredili zgodbo.
Hmmm….Stiropor? Prav vidite. Pravo veselje je naredil. Iz snopa povezanih kosov le tega je na koncu, zaradi spretnih prstkov, nastal čisto pravcati sneg, ki je napolnil našo igralnico. A da ne boste mislili, ti spretni prstki so tudi prav spretno pobirali in pospravljali te male ”snežinke” in kepe v vedro in na koncu ni bilo niti slutiti, da smo imeli čisto pravcato snežno pokrajino pri nas.
Za konec še tale mali utrinek, ki se nam vsakodnevno skoraj da ponavlja, ko se skobacamo na naše ležalnike po kosilu, vsi lepo umiti. Tako vedno, da pokurimo še zadnje atome moč, z direndajem in salvami smeha prikličemo zaspane oči in trudne nožice ter tako prijetno utrujeni vsak dan ležemo k zasluženem počitku po igrivem dopoldnevu.
Tako. To je bil april. Ujeli smo nekaj lepih utrinkov, še mnogo je ostalo skritih v naših spominih in pridobljenih izkušnjah. 🙂
